Nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč lahko predstavljajo enega glavnih virov prihodkov občine. Vendar pa se kljub dejstvu, da imajo vse občine sprejet Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, le-tega večinoma ne realizirajo.

Glavni razlog slabe realizacije je v tem, da izpostave davčnih uradov, ki so dolžne evidence zavezancev nastaviti in nato tudi ažurirati, niso opremljene z vso potrebno računalniško programsko in strojno opremo ter bazami podatkov, ki bi bile kos tej nalogi.

Softdata vam lahko priskrbi vse to: od vse potrebne programske opreme, svetovanja pri nabavi primerne strojne opreme, pomoči pri pridobivanju digitalnih baz podatkov, vzpostavitvi ter vodenju projekta; pa tudi samo izvajanje zajema ter obdelave podatkov. Rezultat vsega tega je seveda vzpostavljena digitalna evidenca zavezancev za plačilo nadomestila ter aplikacijo za njeno vzdrževanje in ažuriranje.

ODMERA NADOMESTILA

Osnova za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč je poleg ostalih zakonov predvsem občinski Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Le-ta namreč določa dejanske kriterije za odmero. Kljub temu, da se odlok razlikuje od občine do občine, pa med njimi obstaja precejšna podobnost, tako da je samo prilagajanje aplikacije posameznemu občinskemu odloku relativno hitro.

Za izračun odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je najprej potrebno pridobiti natančno površino stavbnih zemljišč, za katere je nekdo dolžan plačevati nadomestilo. Te površine morajo biti določene tako za zazidane kot nezazidane dele stavbnih zemljišč. Pri zazidanih stavbnih zemljiščih se ta površina ponavadi množi še s številom etaž.

Glavni kriteriji za odmero nadomestila so naslednji:

komunalna opremljenost zemljišča, ki zajema opremljenost s klasičnimi komunalnimi vodi ter napravami, kot so vodovod, kanalizacija, elektrika, toplovod in PTT, ter opremljenost z ostalimi komunalnimi ugodnostmi, kot so pristopne ceste, javna razsvetljava, parkirišča in zelene površine,
lokacija zemljišča, ki določa število točk glede na lego zemljišča (v centru, na obrobju oz. izven naselja),
namembnost ter smotrnost uporabe zemljišča, ki določa število točk glede na namen ter način njegove uporabe (stanovanjski, počitniški, gospodarski oz. družbeni namen), ter
izjemne ugodnosti, ki dodajajo točke v zvezi s pridobivanjem dohodka v določenih visoko profitnih gospodarskih dejavnostih, in motenost uporabe, ki odvzema točke zaradi določenih negativnih vplivov okolice (hrup, onesnaženost, nedostopnost).

Ti kriteriji ter njihovo vrednotenje so podrobneje definirani v vsakem posameznem občinskem odloku.

Drugi del naloge pri odmeri nadomestila pa je seveda identifikacija zavezanca za plačilo. To namreč ni vedno lastnik zemljišča; navadno je to njegov dejanski uporabnik (npr. lastnik, imetnik pravice uporabe, najemnik, zakupnik). Pri tem je seveda potrebno upoštevati tudi delež lastništva ter dejansko površino uporabe.

OBSTOJEČE DIGITALNE BAZE PODATKOV

Za uspešno izvedbo nastavitve evidence so seveda najpomembnejše obstoječe digitalne baze podatkov. Na državnem nivoju je vzpostavljenih že kar nekaj digitalnih baz podatkov, pri drugih pa je njihovo vzpostavljanje v teku.

Trenutno najpomembnejši vir državnih digitalnih baz podatkov za potrebe nastavitve evidence je seveda Geodetska uprava Republike Slovenije. Tam se lahko pridobi naslednje baze podatkov:

	*INKAT - Zemljiški kataster*	*vir: GURS*
	Na državnem nivoju se zbirajo podatki zemljiškega katastra iz območnih geodetskih uprav. Ta baza podatkov vsebuje seznam parcel oz. parcelnih delov s potrebnimi pripadajočimi podatki, kot so identifikator parcele (številka parcele in šifra katastrske občine), tip in kultura parcele, njena površina ter njeni lastniki. Ti podatki so sicer izhodišče za nastavitev naše evidence, vendar pa na žalost niso geo-kodirani (prostorsko locirani), tako da za njihovo uporabo potrebujemo tudi DKN.
	DKN - Digitalni katastrski načrti	vir: GURS
	DKN je projekt prenosa zemljiško-katastrskih načrtov iz analogne v digitalno obliko. Meje parcel na načrtu se vektorizirajo, vsak parcelni del dobi svoj centroid, nanj pa je vezana parcelna številka, ki je identifikator pisne in grafične baze podatkov. Pretvorba zemljiško-katastrskih načrtov je v teku (do sedaj je zajetih cca 30% načrtov). Na področjih, kjer ti načrti še niso vektorizirani, je za potrebe nastavitve evidence potrebno izvesti vsaj delno vektorizacijo zemljiško-katastrskih načrtov ZKN (nastavitev centroidov stavbnih parcel).
	*RPE - Register prostorskih enot*	svir: GURS
	Register prostorskih enot je evidenca, ki je nastala z združitvijo ter nadgradnjo evidenc ROTE (register teritorialnih enot) ter EHIŠ (evidenca hišnih številk). Register teritorialnih enot vsebuje meje prostorskih enot (občine, katastrske občine, naselja, itd.), evidenca hišnih številk pa geodetske lokacije ter naslove vseh stalnih prebivališč. Za nastavitev naše evidence so seveda predvsem pomembne geo-locirane hišne številke, ki nam pomenijo množico zazidanih stavbnih zemljišč.
	*DOF - Digitalni ortofoto*	*vir: GURS*
	To so skenirani aeroposnetki, ki so z upoštevanjem centralne projekcije posnetka in digitalnega modela reliefa transformirani v državni koordinatni sistem. Digitalni ortofoto načrt ustreza območju enega lista načrta 1:5000. Te aeroposnetke uporabljamo za vizuelno kontrolo ter dopolnjevanje podatkov.

Naslednji uporabni vir podatkov je Statistični urad Republike Slovenije. Tu lahko pridobimo naslednje baze podatkov, ki nam pomagajo pri vzpostavitvi evidence:

	*Poslovni register*	*vir: SURS*
	Ta evidenca vsebuje seznam vseh pravnih oseb v Republiki Sloveniji. Poleg samega naziva pravne osebe vsebuje tudi precej drugih podatkov. Za nas so pomembni predvsem naslov (za ugotavljanje lokacije po spojitvi z EHIŠ) ter dejavnost (ponavadi je ta podatek važna postavka pri odmeri nadomestila).
	*Gospodinjstva*	*vir: SURS*
	V tej evidenci se nahajajo podatki o gospodinjstvih, ki so bili zajeti v popisu prebivalstva leta 1990. Kljub njihovi starosti pa nam vendar služijo za ugotavljanje števila stanovanj ter gospodinjstev v posamezni zgradbi ter njihove komunalne opremljenosti (vodovod, elektrika, kanalizacija, daljinsko ogrevanje).

Naslednjo potrebno evidenco se pridobi na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer se vodi in vzdržuje:

	*CRP – centralni register prebivalstva*	*vir: MNZ*
	Kljub temu, da se nahajajo podatki o lastnikih oz. najemnikih stavbnih zemljišč že v evidenci zemljiškega katastra, pa je zaradi neažurnosti pogosto vendarle težko izslediti te osebe. V teh primerih nam pomaga Centralni register prebivalstva kot najažurnejša evidenca te vrste.

Vse dosedaj navedene evidence se vodijo centralno na državnem nivoju in jih je relativno enostavno pridobiti. Potrebujemo pa tudi določene evidence in baze, ki se vodijo na lokalnem nivoju občine v njihovih geo-informacijskih centrih, raznih komunalnih podjetjih ter seveda davčnih upravah.

	*Obstoječa evidenca NUSZ*	*vir: DURS*
	To je obstoječa evidenca zavezancev, ki jo občina pridobi od območne izpostave Davčne uprave Republike Slovenije. Ta evidenca seveda služi v veliko pomoč pri nastavljanju nove.
	*Družbeni plani občine*	*vir: občina, GIC*
	Družbeni plani občine določajo meje območij, v katerih se upoštevajo različne stopnje za nadomestilo. Če odlok določa ta območja po osnovnih prostorskih enotah (npr. katastrskih občinah), se za to uporabi kar evidenca ROTE, sicer pa je potrebno digitalizirati meje območij teh načrtov.
	*Baze komunalnih vodov*	*vir: komunalna podjetja*
	Pomemben kriterij za odmero dohodnine je seveda tudi opremljenost s komunalnimi napravami. Te podatke pridobivamo s pomočjo evidence komunalnih vodov, ki jo nastavimo s skeniranjem ter digitalizacijo katastra komunalnih vodov. Včasih je taka digitalna evidenca že vzpostavljena pri vzdrževalcu vodov, tako da to delo ni potrebno.

PRIPRAVA BAZ PODATKOV

Prva naloga pri vzpostavljanju evidence je pridobivanje ter zbiranje podatkov iz navedenih virov. To delo lahko opravi naročnik sam, ali pa ga v njegovem imenu izvede Softdata.

Ko so vsi potrebni podatki zbrani, sledi njihov uvoz v geografski informacijski sistem SDMS ter izvedba potrebnih predelav in geokodiranja podatkov.

V kolikor določeni potrebni podatki še niso v digitalni obliki, jih je v tej fazi potrebno zajeti. Tu gre predvsem za skeniranje, kalibracijo ter vektorizacijo načrtov, pa tudi za ročni zajem podatkov iz dokumentacije.

Potrebe za zajemom podatkov v digitalno obliko se bistveno razlikujejo od občine do občine.

Rezultat vseh teh aktivnosti so geokodirani podatki, ki so logično organizirani po naslednjih podatkovnih plateh:

Katastrske parcele, rezultat združenih evidenc DKN, INKAT ter CRP,
Hišne številke, rezultat združenih evidenc EHIŠ, Gospodinjstva in CRP,
Poslovni register, rezultat združenih evidenc EHIŠ in Poslovni register, ter
Stara evidenca NUSZ, rezultat združenih evidenc EHIŠ in obstoječe evidence.

Te podatkovne plasti so za nastavitev evidence najvažnejše. Za pomoč pri samem delu pa se bodo uporabljale še podatkovne plasti ROTE (meje občin, naselij, katastrskih občin,...), digitalni ortofoto (za vizuelno kontrolo), območja ugodnih lokacij, območja hrupa, kataster komunalnih vodov ter še kakšna po potrebi.

Za končni seznam stavbnih zemljišč ter zavezancev pa se pripravi trenutno še prazna podatkovna plast imenovana Evidenca NUSZ. Po strukturi je podobna stari evidenci.

NASTAVITEV SEZNAMA ZAVEZANCEV

Naslednja faza projekta vzpostavitve evidence je priprava seznama stavbnih zemljišč (skupaj s seznamom njihovih uporabnikov).

Prvi korak je prenos vseh stavbnih parcel iz plasti Katastrske parcele v evidenco. Če v občini obstajajo območja, ki niso zavezana za plačevanje NUSZ, se ob prenosu te parcele izločijo. Pri prenosu podatkov se prenesejo naslednji podatki: številka parcele, šifra katastrske občine, šifra kulture, površina parcele, ter vsi podatki o lastniku(ih) parcele.

V naslednji fazi se ugotavlja, ali so parcele zazidane ali ne. To se izvaja s spajanjem s podatkovno plastjo Hišne številke. Če se na parceli nahaja zgradba, se ta parcela označi kot zazidana ter prejme podatke o naslovu ter prebivalcih (CRP). Dodatno se prenesejo še informativni podatki o gospodinjstvih ter njihovi komunalni opremljenosti.

Podobna operacija se nato izvede še s plastjo Poslovni register. Tu izvedemo prenos podatkov o podjetjih, ki so locirani na posamezni lokaciji, ter njihovi dejavnosti.

V tej fazi imamo na grobo določena vsa stavbna zemljišča. Vendar je potrebno opraviti še vizuelno kontrolo, kar opravimo s prekrivanjem plasti NUSZ preko ortofoto posnetkov. To je potrebno zaradi morebitne neažurnosti podatkov. V primeru, da na posnetkih odkrijemo še neobdelana stavbna zemljišča, le-te digitaliziramo ter primerno obdelamo.

Ortofoto posnetke uporabimo tudi za ocenjevanje etažnosti zgradb. Vsem zazidanim stavbnim zemljiščem definiramo tudi število etaž, ki jo kasneje pri izračunu množimo s površino samega fundusa.

Naslednji korak je opremljanje izbranih zemljišč s podatki o lokaciji, ki jih prenesemo iz plasti Območja, ter s podatki o komunalni opremljenosti, ki jo opredelimo ročno ali s prenosom iz vhodnih podatkovnih plasti (pač glede na to, s čimer v posamezni občini razpolagamo). Če obstajajo še kakšni dodatni kriteriji (območja posebnih ugodnosti ali motenosti), prenesemo podatke še o tem.

Rezultat tega dela so zemljišča, opremljena z vsemi podatki, ki jih potrebujemo za izračun nadomestila. Kar pa nam trenutno še manjka, pa so zavezanci za plačilo. Vsako zemljišče sicer vsebuje podatke o lastniku (ih), zazidana pa še o uporabnikih (fizične oz. pravne osebe). Vendar pa dani podatki ne opredeljujejo natančno, kdo je zavezanec ter za kakšno površino (poleg tega obstaja tudi možnost najemništva,...).

Zato se v naslednji fazi dela ročno opredeli te podatke za vsako zemljišče. Pri tem se lahko uporabi že obstoječo evidenco in pa rezultate ankete, če je bila že izvedena. Sicer se vse nerešene zadeve rešuje z anketo. Pri vsakem zemljišču se označi osebe, ki so zavezanec, ter površino, ki jo uporabljajo. Manjkajoče osebe se dodatno vnesejo.

PREDELAVA aplikacije ZA ODMERO NADOMESTILA

Aplikacija je izdelana v okolju SDMS. Standardna aplikacija za izračun odmere nadomestila se predela glede na kriterije za odmero nadomestila, ki so določeni v posameznem občinskem odloku.

Ta aplikacija za vsakega zavezanca izračuna in sešteje točke iz vseh danih podatkov in kriterijev občinskega odloka. Končni izračun je skupno število točk za zavezanca, ter znesek, ki ga je zavezanec dolžan plačati.

Ti podatki omogočajo tudi izdelavo simulacij odmere na področju cele občine ali pa na samo določeni prostorski enoti.

Končni podatki se bodo izpisali v obliki odločb, ki jih nato prejme Davčna uprava Republike Slovenije. Poleg tega se bodo tudi izvozili v format, ki je potreben za nadaljnjo obdelavo.

Odločba vsebuje podatke o zavezancu ter seznam zemljišč, ki so zavezane odmeri nadomestila, skupaj s številom točk ter zneskom plačila za posamezno zemljišče ter za vse skupaj. Na koncu je navedena še obrazložitev odločbe.

Aplikacija bo omogočala tudi kasnejše ažuriranje evidence zavezancev, eventualne spremembe odloka ter ponovno pripravo ažuriranih podatkov.

Zaključek

Izdelana aplikacija ter baza podatkov je primer učinkovite ter zaključene evidence. Namen te evidence je seveda optimalna realizacija Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Sam vložek v izdelavo te evidence se hitro povrne iz naslova učinkovitejše realizacije.

Vendar pa se lahko znotraj geografskega informacijskega sistema zajeti podatkovni sloji poljubno kombinirajo ter uporabljajo še za vrsto drugih namenov. V bistvu predstavljajo zelo dobro izhodiščno osnovo za gradnjo celotnega prostorsko-informacijskega sistema, ki ga občina potrebuje. SDMS kot razvojno orodje vse takšne razširitve omogoča brez praktičnih omejitev.